<< Irpiciporus pachyodon, debelozobi spužvar | Gobe | Ischnoderma resinosum, bukova irhovka >>
Ischnodérma benzoínum (Wahlenb.) P. Karst. (1881)
Rod: Ischnoderma - irhovke
ZNAČILNOST: pahljačasto oblikovan trosnjak je imenovan po irhovini oz. mehkem usnju, kateremu je podoben, raste pa bočno priraščen na odmrlih ali odpadlih delih smrekovih dreves.
KLOBUK: 8-22 cm in tudi več širok ter do 3 cm debel trosnjak je poličaste oblike in stransko priraščen na osnovo, na površini ima nekaj različno obarvanih koncentričnih kolobarjev, oranžno rjav in rjasto rjav do rjav ali temno rjav, tudi temno rdečkasto rjav, vlažen pogosto črno rjav, star ima lahko svetleč modro črn pas, sprva gladek in pozneje zelo grobo naguban in hrapav, površina je žametasta, beli rob je včasih raven in pogosteje valovit.
TROSOVNICA: je luknjičasta in na spodnji strani trosnjaka, sprva belkasta in pozneje okrasta, luknjice oz. pore so sprva bele ali rumenkaste in pozneje cimetaste ali tobačne barve, so okrogle do kotne oblike, premer por je 0.3-0.5 mm, gostota por je 4-6 na mm, cevke so dolge 4-8 mm in sprva bele ter pozneje umazano rumenkaste, trosovnica je sprva mehka, pozneje nekoliko otrdi, na površini se pojavljajo kapljice barve jantarja, na dotik postane nekoliko rjavkasta.
BET: ga nima, trosnjak je bočno priraščen na osnovo.
MESO: sprva rumenkasto, pozneje rjavo, mlado sočno in mehko, pozneje vlaknasto in plutasto ali skoraj leseno trdo, brez značilnega vonja in sladkobnega okusa.
TROSI: 5-6 x 1.5-2.5 μm, elipsasto valjasti, rahlo ukrivljeni, gladki, neamiloidni, hialini, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste v iglastih gozdovih na odpadlih in odmrlih delih iglavcev, predvsem smrek in jelk ter borovcev, na štorih in koreninah, skupinsko ena nad drugo ali več skupaj tesno ena ob drugi, vse leto, predvsem pa v rastni dobi od poznega poletja do jeseni.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE:
Foto: Slavko Šerod.
SINONIMI: Boletus benzoinus Wahlenb. (1826), Boletus rubiginosus Schrad. (1794), Boletus velutinus Vahl (1794), Boletus velutinus Schumach. (1803), Ganoderma rubiginosa (Fr.) Bres. (1897), Ischnoderma resinosum f. benzoinum (Wahlenb.) Pilát [as 'benzoinus'] (1937), Lasiochlaena benzoina (Wahlenb.) Pouzar (1990), Polyporus benzoinus (Wahlenb.) Fr. (1828), Polyporus benzoinus var. morosus (Kalchbr.) Cooke (1885), Polyporus guttatus Weinm. (1828), Polyporus micheneri Berk. (1888), Polyporus morosus Kalchbr. (1869), Polyporus nigrorugosa Lloyd (1924), Polyporus pini-silvestris Allesch. (1889), Polyporus resinosus subsp. benzoinus (Wahlenb.) P. Karst. (1876), Polyporus rubiginosus Fr. (1838), Polystictus benzoinus (Wahlenb.) Bigeard & H. Guill. (1913), Trametes benzoina (Wahlenb.) Fr. (1838), Trametes rubiginosus Fr. (1849), Ungulina benzoina (Wahlenb.) Singer (1929)
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1471
